V Sloveniji poznamo več različnih tipov barij. Najpogosteje jih delimo glede na podlago, vodni režim in vegetacijo:

- visoka barja – to so tista, kjer so rastline z nalaganjem izgubile stik s talno vodo. Rastline tu so prilagojene na življenje z malo hranili, odvisne so predvsem od snovi, ki jih dobijo s padavinsko vodo. Tak tip barij so barja na Pokljuki, Jelovici in na Pohorju.

- nizka barja – nastajajo na povirnih delih in delih, kjer voda stalno ali le občasno zastaja. Rastline imajo tu še stik s talno vodo, iz katere črpajo hranila. Tak primer so nizka barja na Bloški planoti, barja v Mišji dolini, Brje pri Bledu.

- prehodna barja – tu je vodni režim odvisen tako od talne vode kot tudi padavin. Dve prehodni barji, obe zavarovani kot naravna rezervata, se nahajata tudi na območju Krajinskega park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib – to sta naravna rezervata Mali Rožnik in Mostec.

Barja so izjemnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter blaženje podnebnih sprememb. V času obilnih padavin delujejo kot spužve, ki vpijajo in shranjujejo presežek padavin ter na ta način zmanjšujejo vpliv poplav, v sušnem obdobju pa vodo oddajajo in tako hladijo okolico.