Območje Rožnika, Šišenskega hriba in Koseškega boršta je pomembno tako z vidika varstva naravnih vrednot in krajinskih značilnosti kot z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti. Kompleksno povezuje različne naravne enote v celoto in oblikuje mozaični preplet mnogih kvalitetno ohranjenih ekosistemov, katerih sestavni del so redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste.
Tri četrtine območja so poraščene z gozdom. Od drevesnih vrst prevladuje bukev, sledijo smreka in plemeniti listavci. Naravne gozdne združbe prevladujejo zlasti na vzhodnih pobočjih pod Tivolskim vrhom, Drenikovim vrhom in Rožnikom, medtem ko so preostale gozdne površine spremenjene zaradi preteklega načrtnega zasajevanja s smreko, ponekod tudi z duglazijo in zelenim borom. Majhen delež Krajinskega parka poraščajo tudi redno vzdrževane travniške površine, ki se raztezajo na zahodnem robu območja od Koseškega bajerja proti jugu ob Poti spominov in tovarištva vse do Biološkega središča.
Krajinski park je bil ustanovljen z namenom, da se ohranijo številne naravne vrednote, velika biotska raznovrstnost, krajinska pestrost in naravni procesi.
Cilji zavarovanja, ki se uresničujejo z varstvom, financiranjem in predvsem z upravljanjem Krajinskega parka, so sledeči:
- Smrekar, A. in sod. 2011. Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Ljubljana. Založba ZRC.
- Oddelek za varstvo okolja. Mestna občina Ljubljana. 2018: Začasne upravljalske smernice za upravljanje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.