Zahodni puščavnik (Osmoderma eremita) ali eremit je vrsta hrošča iz družine skarabejev. Živi skoraj izključno v duplih starih dreves. Ličinka se približno tri leta prehranjuje z leseno pulpo - zmesjo trohnečega lesa in micelija gliv. Odrasel hrošč, ki meri od 20 do 35 mm, živi le par tednov.

Samci oddajajo značilen vonj, podoben vonju marelic, breskev ali sliv, ki ga je moč zaznati na več metrov. S tem privablja samice. Poleg tega je te hrošče možno prepoznati po značilni obliki iztrebkov.

Daleč najpomembnejši habitat puščavnika predstavljajo stari, a še živi listavci oz. njihova votla debla. Najraje imajo hraste, tudi lipe, vrbe, bukve in sadna drevesa npr. slive, hruške in jablane. Vezani so na tradicionalno kulturno krajino, kot so pašniki s posamičnimi velikimi drevesi, prisotni so tudi v starih sadovnjakih in mestnih parkih ter drevoredih.

V aprilu smo v posušenem hrastu našli ličinke zahodnega puščavnika. S pomočjo izvajalcev podjetja Tisa d.o.o. smo votlo deblo z leseno pulpo in ličinkami premestili na Šišenski hrib. Z njim smo nadomestili poškodovan hlod, ki smo ga namestili za zahodnega puščavnika v eni izmed prejšnjih akcij. Slednjega nismo odpeljali, ampak smo ga odložili na gozdni rob in ga prepustili naravnemu razkroju.

Zaradi zelo specifičnih življenjskih zahtev in slabe mobilnosti vrsto ogroža izguba habitata, denimo zaradi opuščanja tradicionalne rabe prostora, pomlajevanja dreves v parkih in sadovnjakih ipd.

Vrsta je v Sloveniji zavarovana, kot evropsko pomembna in prizadeta vrsta je uvrščena na rdeči seznam hroščev. Je tudi kvalifikacijska Natura 2000 vrsta, za to vrsto v Sloveniji zaenkrat še nimamo zadostno vzpostavljenih Natura 2000 območij.