Namen srečanja mikologov z mednarodno udeležbo - Ekološki in naravovarstveni pomen gliv v urbanih gozdovih - je pridobiti podatke o razširjenosti vrst gliv v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, popularizirati ekološki in naravovarstveni pomen gliv v urbanih in vseh drugih gozdovih ter vzpodbuditi povezovanje in dolgoročno sodelovanje slovenskih in mikologov iz drugih držav.
Tekom tretjega srečanja mikologov so udeleženci v štirih dneh pridobili 414 bioloških podatkov. Ti pripadajo 237 različnim vrstam, od tega 233 vrstam gliv in 4 vrstam pravih sluzavk. Med rodovi, ki so bili zastopani z največ vrstami, je z 14 vrstami na prvem mestu rod čeladic (Mycena sp.), s 13 vrstami sledijo golobice (Russula sp.), z devetimi vrstami sledijo mlečnice (Lactarius sp.), s sedmimi vrstami koprenke (Cortinarius sp.) in s petimi vrstami mušnice (Amanita sp.), bledivke (Laccaria sp.), kolobarnice (Tricholoma sp.). Predstavnice drugih rodov so bile zastopane z manj vrstami.

Tekom srečanja so bile največkrat in na vsaki terenski ekskurziji opažene in evidentirane (določene in vnesene v podatkovno bazo) naslednje vrste gliv: luskata lisička (Cantharellus amethysteus), siva grivača (Clavulina cinerea), lijasta trobenta (Craterellus tubaeformis), navadna žveplenjača (Hypholoma fasciculare), opečnata žveplenjača (Hypholoma lateritium), vijoličasta bledivka (Laccaria amethystina), prevlečena čeladica (Mycena epipterygia), okrasta golobica (Russula ochroleuca), navadna trdokožnica (Scleroderma citrinum) in golobičja kolobarnica (Tricholoma columbetta).

Za razliko od prvega (2021) in drugega (2022) srečanja mikologov, ki sta potekali obakrat v prvem tednu septembra, je bilo tokratno - tretje - srečanje organizirano in izvedeno v zadnjem tednu oktobra. Namen kasnejše izvedbe je zajeti drug vrstni nabor gliv, ki v tem obdobju tvorijo gobe oziroma trosnjake. Oktober velja za mesec, ko je pestrost gob v slovenskih gozdovih največja. Tako ni presenetljivo, da je bilo tekom letošnjega srečanja pridobljenih 158 več podatkov in opaženih ter evidentiranih kar 68 vrst gliv več kot ob predhodnem srečanju.

Posebno veselí podatek, da so mikologinje in mikologi evidentirali pojavljanje kar šest vrst gliv, katerih opažanje predstavlja prvi podatek za območje Slovenije!

Izmed vseh določenih vrst gliv so bile ugotovljene tri vrste, ki so zaradi ogroženosti njihovih značilnih življenjskih okolij uvrščene na prilogo 42 »Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam« (Uradni list RS, št. 82/02 in 42/10). Ena izmed njih je uvrščena tudi na »Uredbo o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv« (Uradni list RS, št. 58/11).

Glede na način prehranjevanja je bilo evidentiranih največ gliv, ki jih uvrščamo v skupino razkrojevalk. Za obstoj in ugodno stanje populacij gliv iz te skupine je velikega pomena zadostna količina in ustrezna razporejenost odmrle lesne biomase v gozdu. Velikega pomena za glive razkrojevalke je tudi prisotnost zelo starih dreves - starih npr. 100 let in več. Nekatere vrste gliv se namreč pričnejo pojavljati šele na t.i. veteranskih drevesih (drevesa v zadnjem obdobju njihovega razvoja), zato je zelo pomembno, da so določeni deli gozdov in posamična drevesa, tudi gozdov v mestih, v celoti prepuščeni naravnemu razvoju.

Med t.i. sožiteljicami (mikorizne glive), ki so sicer ključnega pomena za odpornost, stabilnost in vitalnost gozdov, je bilo na letošnjem srečanju potrjenih nekoliko manj vrst kot v predhodnih letih. To je lahko bodisi posledica dejstva, da se v poznojesenskem času pojavlja manj vrst golobic, ki so tekom poletja običajno vrstno najbolj zastopan rod sožiteljskih gliv, bodisi odsotnosti taksonomskih specialistov npr. za glive iz rodu koprenk (Cortinarius sp.) in medlenk (Hebeloma sp.). Pestrost gliv v Sloveniji je med največjimi v Evropi. V kolikor bi želeli tekom mikološkega dogodka, kakršno je to srečanje, določiti vse opažene glive, bi moral na dogodku sodelovati bistveno večji nabor taksonomskih strokovnjakov, specializiranih za posamezne rodove (npr. gobani) ali družine gliv (npr. mušničarke).

Tokratnega srečanja mikologov so se udeležili predstavniki Finske, Nemčije, Poljske in Slovenije. Sodelovali so raziskovalci treh oddelkov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, člani več gobarsko-mikoloških društev, raziskovalnih inštitutov ter več študentk in študentov. Tekom štiridnevnega srečanja so bila izvedena tudi tri predavanja. Dve krajši predavanji sta imela dr. Tine Grebenc, ki je predstavil naravovarstveni pomen mejic in Luka Šparl, ki je predstavil upravljanje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Novost tokratnega srečanja je bilo vabljeno strokovno predavanje »Pomen staroraslih gozdov in ekološki ter naravovarstveni pomen gliv na primeru praktičnih primerov gospodarjenja z gozdovi na Finskem«, ki ga je predstavil finski raziskovalec dr. Otto Miettinen.

Želimo si, da bo imelo srečanje tudi v bodoče bogato udeležbo tako domačih kot tujih raziskovalcev in specialistov za glive.