V primeru, da opazimo ptičjega mladiča, ki je izven gnezda in še ne more leteti, strokovnjaki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije svetujejo:

• mladiča, ki smo ga opazili na tleh in ga ogrožajo plenilci (npr. mačke), postavimo na varnejše mesto (balkon, drevo, grm, okenska polica, visoka živa meja). Pomembno je, da je to mesto v bližini najdbe, saj bo tako dostopno staršem, ki skrbijo za mladiča;
• čeprav ptice prepoznavajo svoje mladiče po videzu in oglašanju, se vseeno izogibajmo nepotrebnemu prijemanju mladičev, da na njih ne puščamo našega vonja;
• Starši mladiča so verjetno nekje v bližini in čakajo, da se umaknemo. Z umikom omogočimo, da bodo starši lahko naprej skrbeli zanj.

Pri načrtovanju prve spomladanske košnje zelenih površin naše delo prilagodimo tako, da z motornimi ali ročnimi ostrimi pripomočki ne ogrožamo ježevih mladičev. Izogibajmo se tudi rabi pesticidov in drugih živalim potencialno škodljivim kemijskim pripravkom. Ježi svoje zavetje pogosto najdejo na kompostu, zato se preurejanja le tega lotimo previdno. Ježem ne rabimo nastavljati hrane, saj jo sami najdejo v naravi. Prehranjujejo se predvsem z žuželkami, mišmi, žabami, manjšimi pticami in njihovimi mladiči, deževniki in npr. z različnim jagodičevjem idr. sadjem.

V drugi polovici maja in v prvi polovici junija mladiče polegajo tudi srne. Mladiči prve dni življenja preživijo sami v varnem zavetju (npr. visoki travi ali v gozdu), srna pa jih hodi dojit. Obiskovalce krajinskega parka zato prosimo, da se držijo mreže urejenih poti.

Če mladiče srn v naravi opazimo, se jih ne dotikajmo in jih pustimo pri miru. Mama je običajno kje v bližini. Posebno nevarnost za mladiče srn predstavlja neustrezen način košnje. Površin zato nikoli ne kosimo od zunaj navznoter, saj se pri takem načinu košnje živali nimajo možnosti umakniti. Bolje je, da kosimo iz sredine navzven.

Ob obisku krajinskega parka pozivamo tudi vse vodnike psov, da jih imate na povodcu in so vselej pod vašim nadzorom.